Svoboda ima zame več pomenov, to, da grem lahko ven, se družim s prijatelji, tečem po travnikih, se vozim s kolesom ipd., ampak svobodo občutim tudi takrat, ko lahko sama sprejemam odločitve o svojem življenju ne glede, s čim je povezano. Svobodno se tudi počutim, ko mi starši zaupajo, npr. glede šole, in si sama razporedim kdaj, kaj in koliko bom delala, vendar z mislijo, da jih ne bom razočarala in ne bom prekinila tega zaupanja. Svobodna sem, ko vem, da imam vse narejeno, kar je potrebno, nato se ali dobim s prijatelji ali pa tudi samo ostanem doma, delam praktično nič in uživam to, da mi ni treba delati ničesar. Kot otrok sem vedno oboževala veter, razprla sem roke in si predstavljala, da bom poletela. Zato mi tudi še dandanes tekanje po travnikih, s prazno glavo, daje občutek “letenja” oziroma SVOBODE.

Trenutno nam našo svobodo druženja seveda omejuje corona virus. Ta epidemija se širi in širi in nam omejuje normalno življenje. V bistvu nam določa nove, svoje pogoje. Človek je bitje navade in ves ta kaos veliko ljudi naredi živčno, mogoče se počutijo utesnjeno, nemočno, strah nas je. Vse to pa je daleč od občutka svobode. Tudi mene je strah, ampak vem, da bo šlo mimo, če se bomo malo potrudili. Corona virus ne vidim le kot bolezen, ki se širi in ubija ljudi, ampak ga bolj povezujem z neke vrste opominom, mogoče zadnje možnosti, ki nam jo “Zemlja” daje, da se končno spravimo v red, premislimo o tem, kam vse to, kar se dogaja v zadnjih letih, vodi: praktično iz dneva v dan bolj uničujemo naš planet, naš dom, in mislim, da vsi nekje vemo, kam vodi, ampak se tega ne zavedamo. In sedaj imamo tu opozorilo! Mogoče nas bo ta groza, ki v tem trenutku razhaja po svetu, opomnila na to, kako pomemben je sočlovek, kako hitro je lahko vsega konec, kako nemočni smo lahko.

Upam, da se bo človeštvo tega začelo zavedati, da bomo spremenili naš način življenja, postali manj egoistični, bolj pazili na naš dom in se imeli radi. Takrat se bomo spet počutili dobro in verjetno bolj svobodno kot kadar koli prej.