V želji, da bi učencem približali branje ali jim obudili ljubezen do branja, ki se je morda malo potuhnila, že vse šolsko leto ob petkih v oddelkih od 6. do 9. razreda začnemo pouk slovenščine z 20-minutnim tihim branjem poljubnega literarnega dela. Med branjem se je običajno nekaj učencev naslonilo na steno in se potopilo v zgodbo, drugi so s sedenjem »po turško« iskali udobnejši položaj na stolu, spet drugi so se preprosto ulegli na mizo. Dlje časa prisotna želja po udobnem bralnem kotičku se je v tem trenutku izkazala kot utemeljena.
Dodatna spodbuda za uresničitev ideje je bilo tudi prigovarjanje učencev, ki sem jih nekega popoldneva čisto po naključju srečala v mestni knjižnici. Tam so si našli prostor za druženje, ustvarjanje in branje. Da, še obstajajo otroci, ki si za preživljanje prostega časa večkrat tedensko izberejo knjižnico! Njihova prošnja, da bi imeli kotiček tudi nekje v šoli, je dala »piko na i«. In lotili smo se dela.
Neprecenljiva je že pot ustvarjanja do trenutka, ko je naš bralni kotiček urejen! Koliko kreativnosti, delavnosti, osebne zavzetosti ter neprecenljive povezanosti in pripadnosti se je čutilo ves čas našega ustvarjanja! Če kdaj, potem takrat vemo, da smo trud vložili v pravo stvar, ko učenci brez težav ostanejo v šoli tudi dve uri po pouku in jim ne zmanjka predlogov, ko od doma samoiniciativno dan za dnem prinašajo stvari, s katerimi bi lahko izpopolnili bralni kotiček, ki ne bo služil le branju, ampak ga bomo smiselno uporabljali ob različnih priložnostih.
Želimo si, da bi kotiček čim bolje služil svojemu namenu in bi zaradi svoje domačnosti krepil občutek, da je šola naš drugi dom …
Mentorica: Petra Špiletič Latin
