DAN 19 – k nam/vam »tastarim«

Tokrat torej ponovno najprej dragi starši, učitelji, odrasli, ki berete in normalno »moji najboljši učenci«…

Danes se ponovno obračam na vas vse, ki ste tako čez noč pridobili kar nekaj novih poklicev… Še pred mesecem je bila vse rutina… Bujenje, priprava za v službo, urejanje otrok, služba, prihod domov, hitra priprava poznega kosila, nekaj bežnih, površnih vprašanj, mogoče kak »hitri spor« kdo bo koga peljal kam, taksi služba za otroke, kratko sobivanje zvečer in večerna rutina urejanja… Še skok k televiziji, če je uspelo, a ponavadi je dan poskrbel, da je sila težnosti telo poslala v horizontalo…

In potem – BUM… Zaprtje vrtcev, šol, javnih ustanov, uradov, mnogih tovarn… Pa še naprej, prepoved gibanja, druženja, izhoda iz občine… Zmeda, totalna zmeda… Iz enega poklica ste jih pridobili naenkrat vsaj 10… Postati ste morali motivatorji, pedagogi, vzgojitelji, kuharji, animatorji, računalničarji, učenci, perice, peki, zabavljalci… Lahko bi našteval in našteval… in ob vsem tem nas je še ogromno, ki moramo ob vsem naštetem opravljati še prvenstven poklic, ki nam prinese zaslužek… Ni preprosto, daleč od tega in zato vas res zelo razumem, ter vam za vse narejeno izrekam pohvalo in zahvalo…

Pomembno pa je, da vse to dragi »moji starši«, stari starši ali odrasli bralci, delate za svoje najdražje otroke, za tiste, ki ste jih prinesli na ta svet gotovo z željo, da bi temu svetu prinesli kaj dobrega in bi vsaj nekaj ljudi dejalo za vašega otroka – vesel sem, da si… To je želja vseh naš staršev…

In zato je tako pomembno, da ravno mi starejši v tem obdobju, ki je gotovo težko, nerealno že za nas, kaj šele za naše otroke, zmoremo biti njim, ki jih imamo najrajši, trdna opora, steber na katerega se lahko vedno naslonijo, oseba, ki ji lahko povedo vse, ki jo lahko vprašajo vse… Niti zavedamo se ne vsega kar jim roji po glavi in ni vprašanja, ki bi bilo v tem času »neumno«… Za vsakim vprašanjem je lahko namreč trpljenje, ki ga vsak čuti na drugačen način…

Ta naša prisotnost, ta naš jasen in optimističen pogled v prihodnost je tisti, ki bo pomagal tudi našim otrokom… Mi starejši smo sedaj »najpomembnejša slika«, ki jo vsakodnevno gledajo otroci. Mi smo slika, ki bo največji meri odražala njihovo počutje… Smo vsi sposobni dati na plano tisto najpomembnejše v tem trenutku – biti človek do svojih najbližjih, do otrok, biti odprt zanje, ker me sedaj najbolj rabijo, jim biti vedno na voljo in biti sposoben vso situacijo »prevesti« na njihovo stopnjo razumevanja, ter biti svetilnik pozitivizma in smerokaz, ki bo kazal pozitiven izhod iz krize… Marsikaj se bo spremenilo na tem našem planetu in bolj kot kadarkoli bo spet veljalo – kaj denar, občutek pristne sreče, socialne bližine, je tisto edino gorivo, ki lahko poganja človeka… Seveda boste rekli, da je denar pomemben, a dragi moji, roko na srce ga večina od nas ima za življenje, seveda pa se je v preteklih letih na pomembnost življenja navlekla navlaka, ki jo je širil izreden marketinški trg… Da boš dober, da boš in, moraš imeti to, pa to, pa še to in res samo še to… v nedogled je šel seznam… Kakšen nesmisel in kdo je ta nesmisel postavil sedaj na kolena – droben, neviden virus, ki je bil še mesec nazaj predmet posmeha…

Torej starši, stari starši, vzgojitelji – bodite upanje za naše najmlajše, govorite jim o pozitivizmu, o temu kaj vse dobrega nam je nenazadnje prinesel tudi koronavirus, govorite o temu kaj bi lahko VI spremenili v življenju, da bi bilo živeti še lepše, tako zanje, kot za vas… Spremembe se nikoli ne zahtevajo od drugih, spremembe se delajo pri nas, majčkene, a zelo pomembne za nas in okolico…

Tudi velikonočni prazniki, ki so pred nami, naznanjajo upanje, vsako leto znova… Mogoče bodo zaradi vsega kar se dogaja, ne samo zaradi praznovanja, temveč občutkih, ki nas prevevajo, letošnji še toliko bolj posebni, tudi bolj doživeti…

Vedno po dežju posije sonce, vedno je v vsaki preizkušnji nekaj dobrega, vedno je prav v vsakem trenutku nekaj lepega… Skušajte živeti in poudarjati ravno to, zase in za vaše najmlajše…

Vi ste njihov svet in njihovo vesolje v obdobju otroštva, skušajte zadržati to vez tudi v obdobju, ko dobivajo svoja krila in jim »teta puberteta« misli obrača po svoje… Splača se, za lepši svet

Lepo bodite vsi, hvala, da se vsi trudite po najboljših močeh… Tu sem tudi za vas, prav tako »moji učitelji«… Bodimo skupaj, ker samo tako smo gotovo »najmočnejši«.

Rezultati srede – 15 brisev, 1 žal pozitiven in iz Kočevja…. Bodimo pridni te praznike…

BODITE DOBRI, BODITE KUL, a nujno DOMA in od DOMA.

Peter Pirc, ravnatelj