MOJE RAZMIŠLJANJE, MOJ DAN TRENUTNIH RAZMER
IN MNENJE ŠOLANJA NA DALJAVO

O trenutnih razmerah razmišljam pozitivno, saj vem, da če se bomo držali pravil, lahko uničimo novo nastali virus. Ampak problem je v tistih posameznikih, ki tega ne razumejo in se ne držijo pravil, ki smo jih dobili s strani vodstva države in ki jih dajejo zdravniki. Ljudje se še vedno družijo s svojimi prijatelji, tudi moji vrstniki hodijo po mestu in se družijo. Zdi se mi, da ne vedo, kako resna je lahko zadeva. Zaradi njih tega virusa ne bomo zlahka ustavili. Tudi sama bi se družila s prijatelji, ampak se ne smem. Pa tudi, če bi me kdo povabil k sebi in bi se starši požvižgali na to, kje sem in kaj delam (ampak se ne), vseeno ne bi odšla, saj sem med tistimi, ki hočejo ustaviti virus in se držim navodil.

MOJ DAN
Zjutraj se zbudim ob približno sedmih se oblečem, uredim, si skuham čaj in si pripravim zajtrk. Odidem v sobo in si pripravim zvezke po urniku. Začnem delati in delam približno do enajstih. Vmes imam seveda tudi nekaj premorov. Ko končam, grem na vrt, kjer se z bratom igram, saj morata ati in mami narediti stvari za službo. Potem pojem kosilo, se malo spočijem, gledam televizijo in berem knjige. Popoldne gremo z družino in s psičko na sprehod po velikih dolgovaških poljih. Ko pridemo nazaj, sem ponavadi še malo zunaj. Proti večeru še malo potelovadim. Nato pojem večerjo, se stuširam in uredim za spanje. Lahko sem tudi malo dlje pokonci, kot običajno. Potem grem spat.

MNENJE ŠOLANJA NA DALJAVO
Šolanje na daljavo se mi zdi zelo dobra zamisel, ker vem da nihče ne bi bil zadovoljen, če bi morali hoditi v šolo med počitnicami in med vikendi. Pohvala gre učiteljem, ker zelo razumljivo napišejo, kaj moramo narediti, zadolžitev nam ne dajo preveč, dodajo veliko vaj in se potrudijo za nas, nam odgovorijo na vprašanja. Lahko smo jim hvaležni. Malce pogrešam pouk v razredu, saj nam učitelji lahko bolj razložijo snov. Pogrešam tudi prijatelje in sošolce.

Dostopnost