Spoštovani starši,

naj se vam tudi po tej poti zahvalim za vsa vprašanja, predloge, predvsem pa ogromno pohval, ki jih pošiljate meni osebno in pohvale do učiteljev… Še enkrat – resnično smo vsi tu za dobro otrok, kar vedno poudarjam in se sedaj dodobra izkazuje… Res ponosen sem na vse kolege učitelje, ki vsa navodila pripravljajo kot največji mojstri, ki to delajo redno, a je za vse to prvič…

Vesel sem seveda tudi, še več tu sem zato, da lahko kakorkoli pomagam, tako da samo sprašujte…

Zagnanost traja, a se že pojavljajo skrbi… pa bom dve od teh danes delil…

1. ZADEVA: Poučevanje

Spodaj vam pošiljam filmček, ob katerem sem se res iz srca nasmejal… Res sem si ga zavrtel 3-krat in se nasmejal vedno znova… Potem pa sem ga pokazal ženi, ki nima »žilice pedagoga« in me je gledala »kot čuk« in spraševala – kaj je tu smešnega?! Ona se je pač zgražala nad očetom, ker ji je to tuje…

https://www.facebook.com/groups/519423208253361/permalink/1288591301336544/?d=null&vh=e

Me je pa potem to prisililo v razmislek, ki pa je seveda na mestu in ga moram deliti.

Starši – verjetno boste sedaj večinoma dodobra spoznali, da ni niti najmanj preprosto biti pedagog. Pa imate pred sabo samo svojega otroka, ki ga nadvse ljubite… Kaj pa, če vam bi dodali še 20 nadobudnih razigranih otrok ali pa mladostnikov v cvetu pubertete od sosedov, pa znancev… Si predstavljate? Mogoče bo pa ta virus med nami in vami izgradil nove mostove, preko katerih si bomo lažje pomagali kasneje, ko se vse umiri…

Prosim vas, da se zadržite, da bi do takih izpadov kot je prikazano v filmčku kadarkoli prihajalo… Kakorkoli izgleda smešno, to gotovo ni za tistega, ki mu je to kričanje namenjeno. Na tak način se ne uči in na tak način se ne nauči nič. Fant v filmčku se počuti kot butec, oče pa mu to s svojim tonom vedno znova in znova dopoveduje.

V primeru, da pride do takih momentov in vedite, da bo prišlo, se raje umaknite na zrak, naredite nekaj globokih vdihov, izdihov, napnite mišice na polno, zadržite in spet zadihajte, ter se vrnite na »mesto zločina«, ter spet mirno razložite… Imate eno veliko srečo – NE PRIGANJA VAS ČAS, tega je zadosti… Gotovo vam bo s ponovitvami uspelo…

2. ZADEVA: Ocenjevanje

Do mene je prišlo vprašanje kako bo z ocenjevanjem… ali bomo to takoj preverjali, ko se vrnemo v šolo oz. bo zadeva potekala preko pametnih poti?

Nikar ne prehitevajmo. Naši otroci so za tak način ocenjevanja absolutno premajhni. In nikogar ne bomo lovili, da bi ga ocenili… Pustimo času čas in bomo videli kako se bodo zadeve razvijale. Če se vrnemo po dveh tednih ni tako in tako nič izgubljenega. Če se vrnemo po 4 tednih, kar je neka realnost, ali pa še kasneje, pa bomo vse prilagodili… Takrat bomo šli mimo pravilnika o ocenjevanju in preverjanju znanja, ki govori o številu ocen, ker jih bo seveda nemogoče pridobiti in se bomo naslanjali predvsem na človečnost in humanost. Menim, da ste spoznali, da so naši učitelji najprej Ljudje in tako bo tudi pri ocenjevanju… Naj otročki le delajo, ponavljajo in se posvečajo snovi – je veliko bolje kot pa virusu…

Lepo bodite, SPOŠTUJTE UKREPE IN BODITE ZGLED, ter se beremo po tej poti…

Peter Pirc, ravnatelj